Začetna ohlapna stopnja rje (1–3 mesece)
Po izpostavljenosti na prostem se na površini sadilnika oblikuje tanka, neenakomerna rdečkasto-rjava plast rje. Ta rja je ohlapna in se zlahka odlušči, ko jo spere dež ali se je dotakne, nima učinkovite odpornosti proti koroziji in ima le predhoden videz rjave barve-to je začetek nastajanja patine, vendar še ni zaščitne plasti.
Stopnja zgostitve patine (6–12 mesecev)
Začetna ohlapna rja reagira s kisikom, vlago v zraku in elementi zlitine Cu/Cr/Ni, ki so del jekla SPA-H. Plast rje se postopoma stisne in tesno prilepi na jekleno površino, barva postane bolj enakomerna (zmanjšanje madežev) in nastane osnovna odpornost proti koroziji, ki lahko učinkovito upočasni nadaljnjo oksidacijo substrata sadilnika in postavi temelje za zrelo patino.
Stopnja zrele zaščitne patine (12–24 mesecev)
Na notranji in zunanji površini sadilnika se oblikuje popolnoma gost, trden rdečkasto-rjav oksidni film, ki je tesno povezan z jekleno podlago. Ta zrela patina deluje kot naravna, samo{2}}zaščitna pregrada, ki izolira notranje jeklo pred zrakom, vlago in blagimi atmosferskimi korozivnimi mediji, stopnja korozije jekla SPA-H pa pade na ≤0,03 mm/leto-s čimer se doseže dolgoročni-proti-korozijski učinek, ki je edinstven za jeklo, ki je izpostavljeno vremenskim vplivom, in ta patina bo ostanejo stabilni desetletja brez pomembnega bledenja ali luščenja.
Ključni dejavniki, ki vplivajo na hitrost nastajanja patine
●Hitrejše zorenje (približno 12 mesecev): V zmernih območjih z zmerno vlažnostjo, rednimi padavinami in blagimi temperaturami (npr. mestni parki, stanovanjski vrtovi, predmestna pokrajina) vlažno in dobro-prezračeno okolje pospeši kemično reakcijo zlitin, zaradi česar se patina zgosti in dozori v približno 12 mesecih.
● Podaljšano zorenje (24+ mesecev): V suhih, hladnih ali sušnih celinskih regijah z nizko zračno vlago in malo padavin pomanjkanje vode upočasni oksidacijo in reakcijo zlitine jeklene površine, zato lahko zrela patina nastane več kot 24 mesecev, začetna plast rje pa ostane ohlapna dlje časa.
● Nestabilna tvorba (težka okolja): Na-obalnih območjih z veliko-slanostjo (znotraj 1 km od morja), težkih industrijskih območjih s kislo meglico/prahom ali območjih z-dolgotrajno visoko vlažnostjo in slabim prezračevanjem naravna patina ne samo počasi dozori, temveč tudi težko tvori enakomerno, gosto oksidno plast in lahko celo povzroči lokalno luknjičasto korozijo na površini sadilnika-pomožna zaščita, kot je prozoren premaz za takšna okolja je priporočljivo tesnilo proti vremenskim vplivom.
● Vpliv na strukturo sadilnika: sadilniki z neoviranimi spodnjimi odtočnimi luknjami in dobrim splošnim prezračevanjem enakomerneje in hitreje oblikujejo patino; sadilniki z zaprtim-dnom ali tistimi, ki so v dolgotrajnem-stiku z mokro zemljo/stoječo vodo, imajo lahko neenakomerno tvorbo patine (počasneje na vlažnih notranjih površinah) in celo lokalno nabiranje rje.
