1. Mehanizem delovanja bakra na stabilnost plasti rje
Sredstvo za zgoščevanje: Zapolnjujejo mikro-pore in razpoke v začetnem sloju rje ter spremenijo ohlapen oksid v kompaktno, lepljivo patino (glavna komponenta: -FeOOH).
Ojačevalec pregrade: Gosta patina,-ki vsebuje baker, blokira prodiranje vode, kisika in jedkih ionov (npr. Cl⁻) v jekleno podlago, kar upočasnjuje nadaljnjo korozijo.
2. Vpliv vsebnosti bakra na delovanje plasti rje
Zadostna vsebnost bakra (0,20–0,50 %): Izpolnjuje standardne zahteve in zagotavlja nastanek stabilne zaščitne patine v 6–12 mesecih izpostavljenosti na prostem. Patina se tesno oprime jeklene površine, se ne lušči in ohranja dolgo-odpornost proti koroziji.
Vsebnost bakra pod 0,20 %: Ne more tvoriti dovolj spojin,-ki vsebujejo baker, da bi zgostila plast rje. Nastala oksidna plast ostane ohlapna in porozna, nagnjena k luščenju zaradi okoljske erozije, kar povzroči pospešeno korozijo podlage.
Vsebnost bakra več kot 0,50 %: Presežek bakra se lahko loči na mejah zrn med taljenjem jekla, kar zmanjša žilavost in varivost materiala-, medtem ko ne zagotavlja dodatnega izboljšanja stabilnosti plasti rje.
3. Sinergija z drugimi zlitinami
Krom spodbuja nastajanje netopnih -kromovih oksidov, kar poveča kemično stabilnost patine.
Fosfor izboljša oprijem sloja rje na podlago.
Ti elementi skupaj ustvarjajo trajnejšo zaščitno pregrado kot baker sam.
